• Članki
• Problem umetnostne galerije (Aleksandra Franc) 161-172
• Higgsov bozon (Tomaž Podobnik) 173-181
• Vesti
• Devetdeset let profesorja Josipa Grasselija (Milan Hladnik) 182-185
• Strokovno srečanje in 66. občni zbor DMFA (Nada Razpet in Janez Krušič) 186-190
• Prejemniki priznanj DMFA (Nada Razpet) 191-194
• Matematične novice (Peter Legiša) 195-IXX
• Articles
• Art gallery problem (Aleksandra Franc) 161-172
• (Tomaž Podobnik) 173-181
• News 182-IXX

Na naslovnici: Križanje dveh gruč, pri katerem je najverjetneje nastal Higgsov delec, ki je nato razpadel v štiri mione. Desno: tiri nastalih delcev v projekciji na ravnino, pravokotno na smer protonov v interakcijski točki. Tiri mionov so obarvani rdeče in so zaradi velike gibalne količine vsakega izmed mionov skoraj ravni, medtem ko so tiri drugih nabitih delcev z manjšo gibalno količino ukrivljeni v polju solenoidnega magneta. Levo zgoraj: rekonstruirani tiri delcev v neposredni bližini interakcijske točke v projekciji vzdolž smeri vpadnih protonov. Tiri se križajo v desetih točkah (pikah na sliki): pri križanju gruč je prišlo do desetih protonskih trkov. Levo spodaj: rekonstruirani tiri skupaj z delom ogrodja za toroidni magnet detektorja ATLAS (os detektorja ATLAS se ujema s smerjo vpadnih protonov). Tiri mionov so spet obarvani rdeče, modri in zeleni kvadri pa prikazujejo mesta, kjer se tiri ujemajo s signali v sistemu za detekcijo mionov na zunanji strani detektorja. Več o tem lahko preberete v članku Higgsov bozon na strani 173.