• Članki
• Neka verižnica (Marko Razpet) 161-169
• Atomski interferometer (Janez Strnad) 170-181
• Šola
• Reševanje treh velikih starogrških problemov (Marjan Jerman) 182-192
• Nove knjige
• E. Hairer, G. Wanner, Analysis by Its History (Jurij Kovič) 193-195
• Vesti
• Poročilo o strokovnem srečanju in 64. občnem zboru DMFA Slovenije (Boštjan Kuzman) 195-200
• Dr. Milan Hladnik novi častni član, mag. Tine Golež in mag. Lucijana Kračun-Berc nova prejemnika priznanj DMFA Slovenije (Sandi Klavžar) XIX
• Articles
• A catenary (Marko Razpet) 161-169
• Atom interferometer (Janez Strnad) 170-181
• School 182-192
• New books 193-195
• News 195-XIX

Na naslovnici je Michelsonov interferometer, najbolj običajen optični interferometer. Zasnoval ga je Albert A. Michelson. Interferometer sta skupaj z Edwardom Morleyem uporabila pri poskusu, s katerim sta želela izmeriti vpliv hitrosti etra na hitrost svetlobe. Poskus je ovrgel idejo o etru in navdihnil posebno teorijo relativnosti. Interferometer sestavljata dve zrcali in polprepustno zrcalo. Na polprepustnem zrcalu se laserski curek razdeli na dva delna curka, ki potujeta vsak po svojem kraku interferometra, do zrcala, se tam odbijeta in ponovno združita za polprepustnim zrcalom. Tam svetloba iz delnih curkov interferira in na belem zaslonu lahko opazujemo ojačeno ali oslabljeno svetlobo, odvisno od razlike optičnih poti v krakih interferometra. Foto in besedilo: Aleš Mohorič